加载中...
找到100个词
'a
/ʔaː/
O le 'upu e fa'ailoa ai se tulaga e tatau ona i ai a'o le'i tupu se isi mea; 'pe'ā, 'afai'.
'ae
/ʔae/
O le 'upu e fa'aali ai se eseesega po'o se fa'afeagai i le va o ni manatu se lua.
'afai
/ʔaˈfai/
如果
'ona
/ˈʔo.na/
因为
'ou
/ʔou/
我
'upu
/ˈʔu.pu/
O le vaega la'ititi o le gagana e iai lona uiga, e fausia ai fuaiupu.
'ā
/ʔaː/
O le 'upu e fa'ailoa ai se gaioiga o le a fai i se taimi lata mai; 'o le a'.
a'oga
/aˈʔo.ŋa/
O le nofoaga e a'oa'o ai tamaiti ma tagata i le faitau, tusitusi, ma isi poto.
a'u
/ˈa.ʔu/
O le sui igoa e faasino i le tagata e tautala; e tu'u i le amataga po'o le mulimuli o le fuaiupu.
afea
/aˈfe.a/
O le 'upu e fesili ai i se taimi o le a o'o mai i le lumana'i.
afiafi
/afiˈa.fi/
傍晚
ai
/ai/
在……
ai (o ai)
/o ai/
谁
aiga
/aˈi.ŋa/
家庭
aisea
/aiˈse.a/
O le 'upu e fesili ai i le māfua'aga po'o le uiga o se mea.
alofa
/aˈlo.fa/
爱
alu
/ˈa.lu/
去
anafea
/anaˈfe.a/
什么时候
aso
/ˈa.so/
天
atua
/aˈtu.a/
上帝
atunu'u
/atuˈnu.ʔu/
O le teritori tele e pulea e se malo, e nonofo ai tagata e tasi le fa'asinomaga.
auā
/auˈaː/
O le 'upu e ta'u mai ai le māfua'aga o se mea ua tupu.
e
/e/
助词
faapefea
/faːpeˈfe.a/
O le 'upu e fesili ai i le auala e fai ai se mea po'o le tulaga o se mea.
fafo
/ˈfa.fo/
外面
fai
/fai/
做
fale
/ˈfa.le/
O le fausaga e nonofo ai tagata pe fa'aaoga mo se galuega.
fea
/ˈfe.a/
O le 'upu e fesili ai i le nofoaga o se mea po'o se tagata.
fia
/ˈfi.a/
O le 'upu e fa'ailoa ai le mana'o i se mea; e tu'u i luma o le veape.
fiafia
/fiaˈfi.a/
高兴
fo'i
/foˈʔi/
也
gagana
/ŋaˈŋa.na/
O le faiga o 'upu ma leo e feso'ota'i ai tagata ma fa'ailoa ai o latou manatu.
galuega
/ŋaluˈe.ŋa/
O se gaioiga e fai e maua ai se tupe po'o se taunuuga; le fai o se mea.
i
/i/
O le 'upu e fa'ailoa ai le nofoaga, le taimi, po'o le mea e agai i ai se gaioiga.
i'a
/ˈi.ʔa/
O le meaola e ola i totonu o le vai ma aau i ai; e fai ma mea'ai.
ia
/ˈi.a/
O le sui igoa e faasino i se isi tagata e le o le tagata e tautala pe o lē o lo'o talanoa i ai.
igoa
/iˈŋo.a/
名字
iloa
/iˈlo.a/
O le mālamalama pe maua se poto i se mea po'o se tagata.
inu
/ˈi.nu/
O le fa'aaogaina o se vai po'o se isi mea sua e ui atu i le fa'a'i.
ioe
/iˈo.e/
是的
itiiti
/itiˈi.ti/
O le tulaga e la'ititi pe to'aitiiti pe aofa'i e le tele.
laau
/laˈa.u/
树
lagi
/ˈla.ŋi/
天空
lalo
/ˈla.lo/
O le itū pito i lalo po'o le mea maulalo; e fa'afeagai ma luga.
latou
/ˈla.tou/
他们
lava
/ˈla.va/
恰好
le
/le/
O le 'upu e fa'ailoa ai se mea patino po'o se tagata ua uma ona ta'ua pe iloa e le tautala; e tu'u i luma o nauna.
le'i
/leˈʔi/
还没
lea
/ˈle.a/
这
leaga
/leˈa.ŋa/
O le tulaga e le lelei, e afaina ai pe fa'atupu ai le fa'anoanoa.
'a
/ʔaː/
O le 'upu e fa'ailoa ai se tulaga e tatau ona i ai a'o le'i tupu se isi mea; 'pe'ā, 'afai'.
'ae
/ʔae/
O le 'upu e fa'aali ai se eseesega po'o se fa'afeagai i le va o ni manatu se lua.
'afai
/ʔaˈfai/
如果
表示一种情况依赖于另一种情况的词;“假如”“若是”。
'ona
/ˈʔo.na/
因为
表示某事的原因;因为。
'ou
/ʔou/
我
说话者用来指代自己的代词;在句中通常位于句首。
'upu
/ˈʔu.pu/
O le vaega la'ititi o le gagana e iai lona uiga, e fausia ai fuaiupu.
'ā
/ʔaː/
O le 'upu e fa'ailoa ai se gaioiga o le a fai i se taimi lata mai; 'o le a'.
a'oga
/aˈʔo.ŋa/
O le nofoaga e a'oa'o ai tamaiti ma tagata i le faitau, tusitusi, ma isi poto.
a'u
/ˈa.ʔu/
O le sui igoa e faasino i le tagata e tautala; e tu'u i le amataga po'o le mulimuli o le fuaiupu.
afea
/aˈfe.a/
O le 'upu e fesili ai i se taimi o le a o'o mai i le lumana'i.
afiafi
/afiˈa.fi/
傍晚
接近日落到夜晚之间的时段。
ai
/ai/
在……
指向句中已经提到的事物或原因的词。
ai (o ai)
/o ai/
谁
用来询问不认识的人;“谁”。
aiga
/aˈi.ŋa/
家庭
由血缘、婚姻或抚养关系联系在一起的人们的集合。
aisea
/aiˈse.a/
O le 'upu e fesili ai i le māfua'aga po'o le uiga o se mea.
alofa
/aˈlo.fa/
爱
对他人或某物的温暖而真挚的喜爱之情。
alu
/ˈa.lu/
去
从一个地方到另一个地方去;离开原处移动。
anafea
/anaˈfe.a/
什么时候
用于询问过去某个时间;“什么时候过去了”。
aso
/ˈa.so/
天
从黎明到夜晚的一段时间。
atua
/aˈtu.a/
上帝
人们相信创造并掌管天地的至圣者。
atunu'u
/atuˈnu.ʔu/
O le teritori tele e pulea e se malo, e nonofo ai tagata e tasi le fa'asinomaga.
auā
/auˈaː/
O le 'upu e ta'u mai ai le māfua'aga o se mea ua tupu.
e
/e/
助词
表示句中一般时态或某人正在做的事情的词。
faapefea
/faːpeˈfe.a/
O le 'upu e fesili ai i le auala e fai ai se mea po'o le tulaga o se mea.
fafo
/ˈfa.fo/
外面
某物或某房屋的外面;与“里面”相对。
fai
/fai/
做
进行或制作某物。
fale
/ˈfa.le/
O le fausaga e nonofo ai tagata pe fa'aaoga mo se galuega.
fea
/ˈfe.a/
O le 'upu e fesili ai i le nofoaga o se mea po'o se tagata.
fia
/ˈfi.a/
O le 'upu e fa'ailoa ai le mana'o i se mea; e tu'u i luma o le veape.
fiafia
/fiaˈfi.a/
高兴
内心感到喜悦或满足的情感。
fo'i
/foˈʔi/
也
表示重复做某事或表示补充;“而且;此外”。
gagana
/ŋaˈŋa.na/
O le faiga o 'upu ma leo e feso'ota'i ai tagata ma fa'ailoa ai o latou manatu.
galuega
/ŋaluˈe.ŋa/
O se gaioiga e fai e maua ai se tupe po'o se taunuuga; le fai o se mea.
i
/i/
O le 'upu e fa'ailoa ai le nofoaga, le taimi, po'o le mea e agai i ai se gaioiga.
i'a
/ˈi.ʔa/
O le meaola e ola i totonu o le vai ma aau i ai; e fai ma mea'ai.
ia
/ˈi.a/
O le sui igoa e faasino i se isi tagata e le o le tagata e tautala pe o lē o lo'o talanoa i ai.
igoa
/iˈŋo.a/
名字
用来指称某人、某物或某地以便识别的词。
iloa
/iˈlo.a/
O le mālamalama pe maua se poto i se mea po'o se tagata.
inu
/ˈi.nu/
O le fa'aaogaina o se vai po'o se isi mea sua e ui atu i le fa'a'i.
ioe
/iˈo.e/
是的
表示同意或认可某事的词。
itiiti
/itiˈi.ti/
O le tulaga e la'ititi pe to'aitiiti pe aofa'i e le tele.
laau
/laˈa.u/
树
一种生长在地上的生物,有枝和叶,不会走动。
lagi
/ˈla.ŋi/
天空
地球上空的广阔空间,里面有星星、云彩和太阳。
lalo
/ˈla.lo/
O le itū pito i lalo po'o le mea maulalo; e fa'afeagai ma luga.
latou
/ˈla.tou/
他们
表示不包括说话者或谈话对象的复数人称代词。
lava
/ˈla.va/
恰好
表示强调某事或某个想法;也指某物的充足、足够。
le
/le/
O le 'upu e fa'ailoa ai se mea patino po'o se tagata ua uma ona ta'ua pe iloa e le tautala; e tu'u i luma o nauna.
le'i
/leˈʔi/
还没
表示某事在过去的某个时间尚未发生的词。
lea
/ˈle.a/
这
指代靠近的或已经提到过的事物;“这个”。
leaga
/leˈa.ŋa/
O le tulaga e le lelei, e afaina ai pe fa'atupu ai le fa'anoanoa.